ANDREJ KOSI: “Ne vem kakšen pomen je, da tam visi, torej zastava pedrov na državni, torej na stavbi državne inštitucije? Ne vem, kaj ima mavrična zastava viset na stavbah vlade ali predsednice države, torej, ali je predsednica samo predsednica pedrov pa lezbijk, ali je predsednica na vseh.”
Spoštovane_i poslanke in poslanci,
geji, lezbijke, biseksualke_ci, transpolne, interspolne in kvir osebe smo tudi državljanke in državljani Slovenije. Vedno smo bile_i, in vedno bomo. Izobešanje mavrične zastave, ali katerekoli drugi zastave z namenom izkazovanja solidarnosti marginalizirani skupnosti ne pomeni, da so druge identitete manj vredne, nikakor pa ne, da kar naenkrat cela država pripada tej skupnosti. Takšen nivo retorike in primitivnega jezika komajda spada v srednješolski debatni krožek, kaj pa šele državni zbor.
Ločiti je treba med reprezentativnostjo in solidarnostjo. Med ponosom in odgovornostjo. Med pripadnostjo in sočutjem. Vse to so vrednote, na katerih temelji Evropa in tudi Slovenija. Simboli so močna stvar. S svojo vidnostjo nakazujejo skupinam oseb, da so tukaj dobrodošle, varne in zaželjene. V času ko zaznamujemo izjemen porast sovražnega govora do LGBTIQ+ oseb na spletu, v času ko je skoraj pa nemogoče kazensko ovaditi osebo, ki uporablja sovražni govor do LGBTIQ+ oseb z namenom spodbujanja nasilja, bi izobešanje mavrične zastave na državnih institucijah v znak podpore morala biti zadnja stvar, s katero se parlament ukvarja. A smo tu. V novi bizarni realnosti. Kjer vaše, v najboljšem primeru, skrajno neprimerne, žaljive besede, dodatno spodbujajo sovraštvo in polarizacijo družbe. Beseda “peder” nima kaj iskati v debati državnega zbora. V debati, ali je primerno izobesiti mavrično zastavo tekom meseca ponosa, pa vaš argument dodatno spodkopava.
297. člen Kazenskega zakonika Republike Slovenije sankcionira vsakogar, ki javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na osebnih okoliščinah, kot so narodnost, rasa, vera, etična pripadnost, spol, barva kože, poreklo, premoženjsko stanje, izobrazba, družbeni položaj, politično prepričanje, invalidnost ali spolna usmerjenost.
Kosi za izjavo ni bil sankcioniran. Češ da je žaljivo besedo izrekel le enkrat. Čeprav je več kot očitno, da jo je izrekel vsaj dvakrat. Nadaljuje se normalizacija sovraštva v naši družbi.
Na radarju — Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb
Projekt Na radarju: Enota za zaščito človekovih pravic LGBTIQ+ oseb je konzorcijski projekt šestih LGBTIQ+ nevladnih organizacij v Sloveniji, ki naslavlja vse večjo problematiko sovraštva, diskriminacije in neenakosti, s katerimi se soočajo LGBTIQ+ osebe. Kljub več desetletjem delovanja posameznih organizacij, je skupna ugotovitev, da so obstoječe kapacitete premajhne za učinkovit odziv na porast organizirane nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja. Projekt gradi na sinergiji organizacij s ciljem skupnega zagovorniškega, pravnega in komunikacijskega delovanja na nacionalni in regijski ravni.
Konzorcij s projektom želi povečati kapacitete nevladnega sektorja, zagotoviti trajnostne oblike zaposlovanja ter razviti celostne odzivne mehanizme za beleženje, analizo in odzivanje na sovražne pojave. Poseben poudarek dajejo decentralizaciji aktivnosti izven Ljubljane in gradnji stabilnega ter profesionalnega sektorja, ki bo aktiven sogovornik odločevalcem pri oblikovanju politik in zakonodaje. Projekt je usklajen s strateškimi dokumenti EU in cilji javnega razpisa, ki vključujejo profesionalizacijo nevladnega sektorja, zmanjševanje diskriminacije ter večjo vključenost LGBTIQ+ oseb v družbo. S tem projekt Na radarju predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči, pravični in enakopravni družbi.
***
Partnerji:
Društvo kulturno, informacijsko in svetovalno središče Legebitra,
Zavod za kulturo raznolikosti Open,
Društvo Študentski Kulturni Center,
Društvo Parada Ponosa,
Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico ter
Zavod za podporo in zavezništvo transspolnih oseb Transfeministična Iniciativa TransAkcija
Projekt sofinancira: Ministrstvo za javno upravo RS
